 |
|
|
Argentinski tango po romunsko |
|
|
| |
 |
|
|
|
|
|
 |
|
|
16.februar 2002 |
|
Galerija na loškem gradu |
|
Obiskovalcev: 100 |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
Vprašanje je, kakšna bi bila današnja vloga argentinskega tanga, če ga ne bi na svetovno odre ponesel največji skladatelj tega žanra Astor Piazzolla, ki je vzel avtohtone zvoke rdečih četrti v Buenos Ariesu in jih pretanjeno združil z elementi jazza in sodobne glasbe.
Tango je bil sprva ples, ki je šele nato dobil svojo pravo zvočno-zapisano formo in je od let 1880 predstavljal glasbo revnih četrti, kjer so živeli zvečinoma evropski imigranti; hkrati pa so bile to četrti znane po zatiranju in nasilju. In vsi ti agresivni momenti so se odražali v samem plesu, ki je vseboval geste mahanja z nožem podprte z močnim seksualnim nabojem.
Tako ni presenetljivo dejstvo, da je tango vedno predstavljal odkriti način upora proti režimu, ki je višek dosegel za časa vladavine družine Peron, ko je bil prepovedan.
Vendar je v prejšnem stoletju z vdorom številnih vplivov, tango dobil tudi veliko bolj romantično obliko, ki jo danes prezentirajo številne skupine po vsem svetu (Tango Nuevo).
Pri tem nobena izmed njih ne pozablja navajati Astorja Piazzolle kot njihovega velikega vzornika.
Ena izmed teh skupin je tudi mednarodna zasedba Zero Hour Quinteta (člani so slovenskega, židovskega in romunskega porekla), ki je odprla novo sezono akustičnih koncertov na škofjeloškem gradu - Grajski vitraž. |
|
| Zasedba: |
|
|
Florentin Duna:
violina
Marko Brdnik:
akordeon
Sorin Cioinaru:
klavir
Rares Popsa:
klasična kitara
Andrei Sarafie:
kontrabas
|
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
| |
|
|
|
|
| |
|
|
 |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
| |
Copyright © Zavod O, Zavod škofjeloške mladine za projekt Grajski vitraž |
|
|
