Tipičen zvočni film, ki se nam zavrti ob omembi balkanskih godb, nedvomno sovpada z mislijo o velepojedini na tamkajšnjih veselicah ali porokah, kjer stanje zamaknjenosti podžge strastni ples in ekstatična glasba, ki sopiha in grmi iz neštetih tolkal, trobil ter široko raztegnejenih mehov. Stereotip, trdno zasidran v našo kolektivno zavest, lahko presegajo le tisti glasbeniki, ki so s svojo mojstrsko igro, življenjsko modrostjo ter izkustvi že zdavnaj (pre)stopili utrjene pregrade med vzhodom in zahodom, Balkanom in Evropo, komunizmom in kapitalizmom, tradicijami in inovacijami. Svetovno znani in cenjeni bolgarski pihalski virtuoz Ivo Papasov predstavlja njihovo zvočno in nazorsko utelešenje.

Papasov je človek s klarinetom. Človek, ki je vse od srede 70. let prejšnjega stoletja  s svojimi glasbenimi kompanjoni bolgarsko ljudsko muziko oplajal z godbami iz zahoda, katere so v času sovjetske politične represije veljale za kvarne in nevarne. Papasovu se kot članu preganjanih turško romskih manjšin v režimski Bolgariji ni bilo težko poistovetiti z zgodbami jazza, bebopa in rocka – godbami črn(sk)e Amerike, godbami upora proti dominantni ideologiji ter iskanja lastne integritete in svobode, ne glede na ceno, ki jo jo takšna pokončna drža zahteva. Tudi zgodba o poskusu naslinega utišanja Papasova s strani države je še en dokaz, da najbolj inventivne godbe ne obstajajo zunaj ali mimo političnih sistemov, ampak jih skušajo opominjati in spreminjati od znotraj.

Po padcu komunizma je glas o novi ljudski muziki drznih tempov in harmonij, vratolomnih tehnik, eklektičnih mešanic stilov in inovativnih improvizacijskih momentov, ki je obnorela svate širom Balkana in za kateri se zdi, da se v sapi, spočeti v jezičku mojstrovega klarineta Coltrane in Parker odkrito spogledujeta s kompleksnimi bolgarskimi plesnimi ritmi, obšel svet. Zastopniki globaliziranih glasb sveta so v Papasovu prepoznali glasnika nove 'tradikalne' (tj. tradicijske in radikalne) glasbe in vse od začetka 90. let so Papasov in njegov bend močno zaželjeni gostje tako poročnih slavij kot tudi odrov najprestižnejših glasbenih prireditev na svetu.

Zakaj je prav Papasov pred dvema letoma prejel prestižno BBC-jevo nagrado občinstva za najboljšega 'world' glasbenika, najbolje razloži sam: »Ko pride do divje muzike sem blaznež. Ko sem na odru moram od prve pesmi dalje zgrabiti občinstvo in ga ne spustim do konca koncerta. Od začetka pa vse do konca ljudi držim na nogah.«
Na Grajskem Vitražu tako – poleg Stefanovskega in Tadića, ki sta Škofjo Loko očarala pred nekaj leti – letos gostimo še enega pionirja tradikalne balkanske glasbe. Srečanja z njegovo muziko ne boste pozabili. Še posebej, če vam bo Aga (mojster) Ivo igral še potem, ko si boste že zdavnaj zbrusite podplate.


"Jutranje predvajanje Papasove godbe nudi temeljito in dolgoročno osebnostno vedenjsko prilagoditev za prezaposlenega poslovneža."
FRANK ZAPPA

"To je bila ena najlepših stvari, ki sem jih kadarkoli slišal. Odprla mi je popolnoma nov svet. Vseeno mi je bilo, ali se bo prodajalo ali ne. Tako sem bil prevzet s to glasbo, da sem jo preprosto moral posneti."
JOE BOYD (glasbeni producent - Pink Floyd, REM, Taj Mahal, ...)

Tekst: Katarina Juvančič