Znotraj njih je iskal in opisoval predmete lepote, ki so se kristalizirali skozi enkratno pesniško percepcijo. Pri tem je znal ta čustva predstaviti na način, ki se je oplajal v preprostosti in bogati metaforiki. Lahko je pel o dekletih, mladosti, sebi, o spominskih pejsažih, izrazih na licu, o neki ljubezni tam nekje ali preprosto o življenju. V opisih je bil lahko neposreden ali romantik na distanco, hkratno ljubezniv in satiričen. Istočasno je bil vedno dovzeten za aktualni čas in dogodke v njem.

S svojimi pesmimi je zaznamoval številne generacije in njih segmente. Recital Ne daj se Ines, v izvedbi dežurnega holivudskega Rusa Radeta Šerbedžije, je že v premiernem casu dobil pečat nadčasnosti, tako kot številne druge njegove pesmi ali izvedbe, kot je klasika slovenske popevke Pegasto dekle (Rubežnik-Budau). Tudi Drago Mlinarec, Josipa Lisac, Zdravko Čolič in Bijelo Dugme so se z njegovimi pesmimi vihteli na vrhovih lestvic.

V njegovi karieri je nujno potrebno izpostaviti tudi uglasbitve že poznanih pesmi priznanih pesnikov (Uljevič, Gulin, Bilič) in kot paradoks navesti prepesnitev Menartove pesmi Domovina, ki so jo leta 1989 skupaj zapeli Arsen, Zoran Predin in Bora Dordevič.

Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade doma in v tujini. Tega enkratnega šansonjera z žametnim glasom in kantavtorja, ki je svoji karieri izdal preko trideset albumov, smo pozdravili v galeriji škofjeloškega gradu.